Zavezanci za prijavo obratovalnega časa

Obratovalni čas morajo prijaviti samo gostinci.

Razpored obratovalnega časa mora biti določen v skladu s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu. Gostinec na primer ne sme zapreti pred končanjem obratovalnega časa, saj ga za to lahko TIRS kaznuje.

Za frizerje ni predpisanega obratovalnega časa. Za frizerje, ki na primer nimajo zaposlenih velja, da imajo lahko na vratih objavljeno tudi, da delajo samo po vnaprejšnjem naročilu in nimajo objavljenega urnika, če se seveda za to odločijo.

Trgovci določijo obratovalni čas v skladu z 8. členom Zakona o trgovini in z 5. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki določata, da mora trgovec obratovalni čas določiti, urnik obratovalnega časa prodajalne pa objaviti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno. Trgovcem obratovalni čas ni potrebno prijaviti.

Zakon o trgovini

»8. člen

(obratovalni čas)

(1) Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne.

(2) Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo s področja dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.«

Za vse ostale dejavnosti, kjer imajo podjetja zaposlene delavce morajo določiti delovni čas na podlagi Zakona o delavnih razmerjih in kolektivne pogodbe v pogodbi o zaposlitvi.

V predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov je bilo predvideno, da bi morala podjetja ob podatkih o poslovnem prostoru posredovati informacijo o delovnih dnevih in delovnem času – OZS je v času priprave predpisa dosegla, da je bilo črtano določilo o javljanju dodatnih podatkov o delovnih dnevih in delovnem času.

Že večkrat pa je bilo rečeno, da bi lahko bilo potrjevanje računov, ki je vezano na posamezne zaposlene, preko davčne številke zaposlenega in oznake delavca, ki izda račun – lahko tudi podlaga za nadzorovanje dela na črno.